Kot najstarejši postopek obdelave različnih materialov je vsekakor vrtanje, saj je poznano že iz prazgodovine. Za vrtanje, ki ga opravljamo doma pa ne potrebujemo nekakšnih zapletenih naprav, ampak le kakovostno orodje za vrtanje - sveder in vrtalni stroj. Za vrtanje največkrat uporabimo svedre različnih velikosti. Orodje za vrtanje ima dva enka rezila. Definiciji pa je vrtanja obdelovanje materiala z odrezavanjem, ali pa povedano drugače z vrtanjem lahko izdelamo izvrtino. Vrtanje pa je najbolj razširjeno ko obdelujemo les, beton ali pa kovino. Pri vrtanju trših materialov je najbolj razširjen sveder s strmo vijačnico, za vrtanje v mehkejše materiale pa uporabljamo svedre, ki imjo položnejšo vijačnico. Vsak material, ki ga vrtamo ima drugačne fizikalne lastnosti in temu primerno prilagodimo tudi uporabo različnega orodje za vrtanje.
V preteklosti so vranje izvajali z preprostimi pripravami, ki so se tekom razvoja izpopolnjevale. Danes pa se postopek vrtanja opravlja na različnih tehnično dovršenih strojih, ki jim pravimo stružnice, rezkalni stroji ali pa kakšni drugačni specialni stroji na katerih lahko uporabimo orodje za vrtanje. Glavno gibanje ki se izvaja na strojih je rotiraje, kjer se vrti orodje za vrtanje, obdelovanec pa miruje.
Orodje za vrtanje delimo glede na možnost uporabe, vsekakor pa ga moramo prilagoditi materialu, v katerega vrtamo. Za vrtanje kovine v nobenem primeru ne moremo uporabiti svedra z katerim vrtamo les, saj je ta sveder mehkejši in na vrtanje kovine ne bo imel nobenega učinka. Najbolj razširjeni so svedri z dvema enakima reziloma, med drugim pa poznamo tudi svedre z enim ali dvema neenakima reziloma, ki se najpogosteje uporabljajo za globoko vrtanje. Ravno tako pa pri vrtanju lahko ločimo tudi dva postopka obdelave in sicer vrtanje izvrtin, poleg tega pa tudi razširjanje izvrtin, pri čemer obstoječo izvrtino povečamo.
Da dosežemo najboljše pogoje za vrtanje pa morajo biti orodje za vrtanje primerno nabrušena, med vrtanjem namreč nastaja toplota zaradi trenja, slednja pa povzroči da se sveder segreje, material se omehča in sveder posledično otopi. Topa orodje za vrtanje, pa nimajo želenega učinka, povzročajo pa tudi poškodbe obdelovanca. Pri uporabi topega svedra pa je posledica ta, da se sveder dodatno segreva, kar je izrazito mogoče opaziti pri obdelavi kovinskih obdelovancev. Poleg primerno nabrušenega svedra pa je potrebna tudi visoka hitrost vrtenja svedra, saj le na ta način dosežemo želeni učinek. Hitrost s katero lahko določimo hitrost vrtenja svedra imenujemo rezalna hitrost in je po definiciji odvisna od premera samega svedra in od števila vrtljajev, ki jih proizvede vrtalni stroj. Rezalno hitrost pa lahko povečamo z uporabo kakovostnega svedra.
Poleg naštetega pa lahko z orodji za vrtanje izdelujemo tudi navoje. Postopki za izdelavno navojev pa so različni in sicer lahko uporabimo orodje za vrtanje, pri čemer lahko navoje izdelujemo z brušenjem, frezanjem ali pa struženjem, slednje postopke, pa uporabljamo kadar im posamezen obdelovanec večji premer. Vrezovanje navojev pa lahko imenujemo tudi drugače in sicer profilno struženje. Kadar pa izdelujemo manjše navoje pa jih vrezujemo z tako imenovanimi vrezovalniki navojev.
Orodje za vrtanje je uporabno v različnih panogah, in sicer od gradbene in lesne industrije do metalurgije. Za kakovostno in hitro izvedbo vrtanja, ne glede na material, ki ga vrtamo pa je potrebno dvoje, visoka rezalna hitrost orodja, ki ga uporabljamo in vsekakor dobro nabrušeno orodje za vrtanje, ki povzroča čim manj trenja in posledično manj segrevanja. Ravno tako pa moramo imeti v mislih, da je vrtanje ena izmed najstarejših obdelav, in je zahtevala veliko napora in vložene energije. Danes pa je razvoj sam po sebi že toliko napredoval, da za vrtanje uporabljamo posebne naprave, ki jim rečemo stružnice in različna orodja za vrtanja.
